desetlétje

desetlétje
-a s (ẹ̑) doba, ki traja deset let: pred dvema desetletjema; v zadnjem desetletju so se razmere spremenile / videlo se ji je, da je že dolgo v četrtem desetletju stara blizu štirideset let / ekspr.: dolga desetletja sta si bila smrtna sovražnika; desetletja in desetletja so bila potrebna za to znanstveno resnico; ta težnja narašča od desetletja do desetletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • álma máter — álme máter ž, tudi neskl. (ȃ ā) vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • decénij — a m (ẹ) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deset... — ali desét... in deset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število deset: desetletje, desettisočak; desetdneven, desetlitrski, desetminuten, desetprsten; desetkraten …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirigíranost — i ž (ȋ) pojav vodenja, usmerjanja: desetletje velike dirigiranosti v politiki in gospodarstvu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kríž — a m (í) 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vstòp — vstópa m (ȍ ọ) 1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vstópati — am nedov. (ọ̄) 1. stopati v prevozno sredstvo: potniki so vstopali in izstopali; vstopati v avtobus, dvigalo; vstopati pri sprednjih vratih // stopati v kaj sploh: gledalci vstopajo v dvorano; vstopati skozi vrata; hrupno, po prstih vstopati /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakončeváti — újem nedov. (á ȗ) star. zaključevati, končevati: zid zakončuje kamnit napušč / na vzhodu zakončuje pokrajino hribovje / zakončevati drugo desetletje svojega življenja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”