- delomŕzen
- -zna -o prid. (r̄) ki noče, ne želi delati: bil je znan kot delomrzen človek; delomrzni postopači
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
delomŕznež — a m (ȓ) delomrzen človek: postaja vedno večji delomrznež; tu ni mesta za delomrzneže / druščina delomrznežev, postopačev in klatežev … Slovar slovenskega knjižnega jezika