- deljênec
- -nca m (é) mat. število, ki se deli: ugotavljati, kolikokrat je delitelj v deljencu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
delítelj — a m (ȋ) 1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila 2. redko delivec: delitelj je razdelil karte … Slovar slovenskega knjižnega jezika
delíti — ím nedov. (ȋ í) 1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe 2. nav. ekspr. od večje količine dajati po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dívidend — a in dividènd ênda in énda m (ȋ; ȅ é, ẹ) mat. število, ki se deli; deljenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dividírati — am nedov. in dov. (ȋ) mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti: dividirati tisoč s pet … Slovar slovenskega knjižnega jezika