délavnik

délavnik
-a m (ẹ́) 1. dan, ko se dela: delajo ob delavnikih in praznikih; krčma je ob delavnikih bolj prazna; na delavnik nima nihče časa 2. ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delavnik; skrajšan delavnik / dvainštirideseturni delavnik delovni teden, v katerem se dela dvainštirideset ur

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • délavniški — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na delavnik: delavniška obleka délavniško prisl.: delavniško oblečen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • desétúren — rna o prid. (ẹ̑ ȗ) ki traja deset ur: deseturni delavnik; deseturnega zasedanja je bilo nazadnje le konec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dváinštirídesetúren — rna o prid. (ȃ ȋ ȗ) ki traja dvainštirideset ur: dvainštirideseturen pohod / dvainštirideseturni delavnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osem... — ali ósem... in osem... [sǝm] prvi del zloženk (ọ̄) 1. nanašajoč se na število osem: osemletka; osemurni delavnik 2. za osem večji od vsote desetic, na katere se nanaša: oseminšestdeset …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prápor — a tudi ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sédemúren — rna o [dǝm] prid. (ẹ̄ ȗ) ki traja sedem ur: sedemurna hoja / sedemurni delavnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”