- dékličin
- -a -o (ẹ̄) svojilni pridevnik od deklica: predstavili so dekličino mater; izvedel je za dekličino ime
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dékličin
Look at other dictionaries:
učlovéčiti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zóren — 1 rna o prid., zórnejši (ọ̄) 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost ♦ rel. zorna maša prva maša na božič 2. star. mladostno svež in lep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
