- deklétov
- -a -o (ẹ́) svojilni pridevnik od dekle: dekletova veselost je prehajala tudi na druge
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pádec — dca m (ȃ) 1. glagolnik od pasti: a) preprečiti padec; poškodovati se pri padcu b) padec bombe, meteorita c) padec hitrosti / padec cen na tržišču / padec življenjskega standarda č) padec fašizma, vlade 2. ekspr. prestopek, prekršek: niso mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prôsec — sca m (ó) nar. snubec: ona ima veliko proscev / poslati prosce na dekletov dom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spanjáč — a m (á) nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču: njegov spanjač je bil brat / mladi sosed je dekletov spanjač … Slovar slovenskega knjižnega jezika