- dejstvováti
- -újem nedov. (á ȗ) star. delovati: organizacija dobro dejstvuje / te besede so dejstvovale kot strela učinkovale dejstvujóč -a -e: dejstvujoče sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dejstvovati — dèjstvovati nesvrš. <prez. tvujēm, pril. sad. tvujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. [i] (+ srp.)[/i] djelovati, v … Hrvatski jezični portal
dejstvovánje — a s (ȃ) glagolnik od dejstvovati: vse svoje dejstvovanje je usmeril k najvišjemu cilju; poklicno dejstvovanje / dejstvovanje narave učinkovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika