- zvónov
- -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zvon: zvonov obod / zvonov glas
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zvónov
Look at other dictionaries:
PBC CSKA Moscow — For the whole sports club, see CSKA Moscow. PBC CSKA Moscow Nickname Red Army Horses Red Blue Leagues PBL … Wikipedia
brnéti — ím nedov. (ẹ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brônast — a o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah ♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dón — 1 a m (ọ̑) 1. glas donečega predmeta: zvon ima lep don 2. zastar. donenje: iz stolpa se glasi don zvonov 2 a m (ọ̑) v španskem in italijanskem okolju gospod: ošaben don / neskl., kot pristavek k imenu plemiča, duhovnika pri don Kihotu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
donênje — a s (é) glagolnik od doneti: mogočno donenje orgel; slišati je bilo ubrano donenje zvonov / plaz je z votlim donenjem drsel v dolino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glušíti — ím nedov. (ȋ í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jéka — e ž (ẹ) knjiž., redko odmev, jek: zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líti — líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í) 1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
