Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
visokotónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo ♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogocéličen — čna o prid. (ẹ̑) biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja ◊ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hi-fi — [hájfí] neskl. pril. (ȃ ȋ) žarg., elektr. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi fi gramofon, zvočnik; hi fi naprave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezíčnik — a m (ȋ) 1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik 2. lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki // soglasnik, tvorjen z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líkvida — e ž (ȋ) lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
m — [èm in mǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, m êma tudi m ja (ȅ ȇ; ǝ̏) štirinajsta črka slovenske abecede: napiši m; veliki M // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: m je zvočnik ◊ lingv. m kot kratica samostalnik moškega spola [m]… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
megafón — a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mikrofón — a m (ọ̑) priprava, ki spreminja zvočne tresljaje v ustrezne električne napetosti: namestiti, postaviti, vključiti mikrofon; govoriti v mikrofon; mikrofon, ojačevalec in zvočnik / govoriti, peti po mikrofonu / pog. obvestila so dobivali po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
n — [èn in nǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, n êna tudi n ja (ȅ ȇ; ǝ̏) petnajsta črka slovenske abecede: mali n; napisano z enim n // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: n je zvočnik ◊ lingv. mehki ali palatalni n [ń] izgovorjen z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namestíti — ím tudi naméstiti im dov., namésti; naméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: namestiti anteno na streho; namestiti mitraljez, rakete; namestiti strelovod / namestiti stroje v delavnico / tovarna je del… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
