- zvíšanje
- -a s (ȋ) glagolnik od zvišati: zvišanje nasipa / zvišanje glasu / petodstotno zvišanje tlaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
alterácija — e ž (á) knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija ◊ med. maligna alteracija tkiva; muz. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladóven — in gládoven vna o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
globálen — lna o prid. (ȃ) publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehanizíranje — a s (ȋ) glagolnik od mehanizirati: pogoj za zvišanje produktivnosti je mehaniziranje obrata / mehaniziranje gibov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèzda — e in mezdà è in mézda e in mêzda e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ȁ ȅ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namerávati — am nedov. (ȃ) z nedoločnikom izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti: nameravajo graditi hišo; nameravate že iti, odpotovati; nameraval je napisati pismo, pa ga ni utegnil / s pritožbo namerava doseči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènapovédan — a o prid. (ȅ ẹ̑) ki ni napovedan: nenapovedani obisk jih je presenetil; prišel je nenapovedan; nenapovedano zvišanje cen nènapovédano prisl.: nenapovedano obiskati koga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okvír — a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ) 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko // tej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opazíti — in opáziti im dov. (ȋ á ȃ) 1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu; nič posebnega nisem opazil na njem; v temi ni mogel opaziti ovire; tak drobec lahko opazimo s prostim očesom; nasproti vozeči avtomobil je prepozno opazil; razpoka se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prèdznák — a m (ȅ ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika