žvêplov

žvêplov
-a -o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplov prah; žveplove pare / žveplove spojine ♦ agr. žveplov trak trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; kem. žveplov dioksid brezbarven plin z ostrim vonjem, ki nastaja pri gorenju žvepla na zraku; žveplova kislina brezbarvna oljnata tekočina, ki je osnovna surovina v kemični industriji; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • žveplén — a o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žveplo: žvepleni prah; žveplene pare / žvepleno škropivo / žveplene toplice / žvepleni dež dež z žveplenimi snovmi / žveplena barva živo rumena barva ♦ farm. žvepleni puder puder, ki vsebuje žveplov cvet in se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cvét — a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • díoksíd — a m (ȋ ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika: dušikov, ogljikov, silicijev, žveplov dioksid …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvókís — a m (ọ̑ ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika; dioksid: ogljikov, žveplov dvokis …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • púder — dra m (ú) sredstvo, navadno v obliki prahu, za lepšanje, zaščito kože, posip: uporabljati puder; prekriti gube s pudrom / otroški puder; rižev puder; tekoči puder; puder za obraz; doza za puder ♦ farm. žvepleni puder ki vsebuje žveplov cvet in se …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trák — ú in a, mn. trakóvi stil. tráki (ȃ) 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tríoksíd — a m (ȋ ȋ) kem. oksid, ki vsebuje tri atome kisika: arzenov, žveplov trioksid …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žvepleníca — e ž (í) star. 1. voda, ki vsebuje žveplov vodik: kopati se v žveplenici // izvir take vode: ob žveplenicah se je razvilo zdravilišče 2. žveplenka: z žveplenico si prižigati cigareto …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”