Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jedílen — lna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kresílnik — a [tudi u̯n] m (ȋ) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo: žvenket kresilnika in jekla / za kurjenje je še vedno uporabljal kresilnik / puška na kresilnik kremenjača // ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rézek — zka o prid., rézkejši (ẹ) 1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla 2. nav. ekspr. ki se pojavlja a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sŕkanje — a s (ŕ) glagolnik od srkati: hlastno srkanje; srkanje pijače s slamico / slišati je bilo žvenket žlic in srkanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
