- žvegláti
- -ám tudi žvéglati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑) 1. etn. igrati na žveglo: en godec je žveglal na žveglo, drugi pa igral na harmoniko 2. nar. igrati na piščal: deček je žveglal in pel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žvèglati — (∅) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 reg. 1. {{001f}}svirati žveglu 2. {{001f}}pren. pričati, brbljati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
žveglati — žvèglati (Ø) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. 1. svirati žveglu 2. pren. pričati, brbljati ETIMOLOGIJA vidi žvegla … Hrvatski jezični portal
nažveglati — nàžveglati se svrš. <prez. ām se, pril. pr. āvši se, prid. trp. nàžveglān> DEFINICIJA reg. ekspr. napiti se; naljoskati se, nacugati se ETIMOLOGIJA na + v. žvegla, žveglati … Hrvatski jezični portal