- žúžnja
- -e ž (ū) ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti // kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žúžnja
Look at other dictionaries:
žužnjáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke // dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja 2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci // vsebinsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
