- žúžlja
- -e ž (ȗ) 1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo 2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žužljáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž ju podobnimi glasovi: v hlevu žužljajo brenclji // dajati tem glasovom podoben glas: vretena so žužljala / potok enolično žužlja 2. nerazločno govoriti: žužljal je nekaj nerazumljivega //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika