Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žúpen — pna o prid. (ȗ) župnijski: župna cerkev ♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Josef Mayer-Scheu — (* 12. April 1936 in Mainz) ist ein deutscher römisch katholischer Theologe, Pfarrer, Klinikseelsorger und Pastoralpsychologe. Inhaltsverzeichnis 1 Leben 2 Mitarbeit in Fachverbänden 3 Werke (Auswahl) … Deutsch Wikipedia
fáren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na faro; župnijski: farna cerkev / farno premoženje / farna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
patrón — 1 a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prifáren — rna o prid. (ȃ) zastar. župnijski, faren: prifarna cerkev / prifarna šola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
provízor — ja m (ȋ) 1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji 2. v nekaterih deželah začasni upravnik lekarne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upravítelj — a m (ȋ) kdor kaj upravlja: postati upravitelj; imenovati upravitelja; upravitelj zgradbe / upravitelj sklada / šolski upravitelj šolski ravnatelj; upravitelj pošte upravnik pošte; upravitelj v Judeji pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uràd — áda m (ȁ á) 1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila; poslati pritožbo, prošnjo uradu; voditi urad; biti v službi na uradu, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavétnik — a m (ẹ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve: župnijski zavetnik je sv. Vid / zavetnik ribičev 2. kdor daje komu zavetje, pomoč: gospodar je zavetnik sirot / knjiž. bogati tovarnar je bil umetnikov zavetnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
župníšče — a s (í) hiša, namenjena za prebivanje župnika in za župnijski urad: popravljati župnišče; stanovati v župnišču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
