- žúgavec
- -vca m (ū) 1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu 2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.