kolektivìzam — m 〈G zma〉 1. {{001f}}organizacija društva na temelju zajedničkog vlasništva sredstava za proizvodnju [državni ∼; zadružni ∼] 2. {{001f}}teorije i koncepcije društvene organizacije koje ističu prednost kolektivnih, društvenih interesa i potreba… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odricanje — odrícānje sr DEFINICIJA 1. <gl. im.>, v. odricati 2. čin odustajanja od čega 3. osporavanje valjanosti čega 4. žrtvovanje 5. pravn. jednostrani čin kojim subjekt prava izražava volju da se odrekne nekog svoga prava ETIMOLOGIJA vidi odreći … Hrvatski jezični portal
kolektivizam — kolektivìzam m <G zma> DEFINICIJA 1. organizacija društva na temelju zajedničkog vlasništva sredstava za proizvodnju [državni kolektivizam; zadružni kolektivizam] 2. teorije i koncepcije društvene organizacije koje ističu prednost… … Hrvatski jezični portal
viktima — vìktima ž DEFINICIJA pov. rel. životinja određena za žrtvovanje ETIMOLOGIJA lat. victima … Hrvatski jezični portal
aldomaš — aldòmāš (aldomȃš) m <G aldomáša> DEFINICIJA reg. 1. prvotno, prinošenje žrtve, žrtvovanje 2. gozba prigodom pričesti 3. čašćenje nakon sklopljena ili obavljena posla [popiti aldomaš]; likovo ETIMOLOGIJA mađ. áldomás ← tur. aldım akçesi ←… … Hrvatski jezični portal
darítev — tve ž (ȋ) 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požrtvovánje — a s (ȃ) knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámopožrtvovánje — a s (ȃ ȃ) knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: v narodnoosvobodilnem boju je sodelovala z velikim samopožrtvovanjem / to so bili dnevi, polni samopožrtvovanja naših narodov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámožrtvovánje — a s (ȃ ȃ) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žŕtev — tve ž (ȓ) 1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika