- zráčnik
- -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje: narediti, zapreti zračnik; zračniki v strehi; odvod sopare v zračnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zráčnik
Look at other dictionaries:
odvòd — óda m (ȍ ọ) 1. glagolnik od odvajati ali odvesti: odvod dima; odvod sopare v zračnik / odvod denarja v banko 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj odvaja: dimni odvodi; napa z odvodom v zračnik 3. mat. funkcija, dobljena z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvájati — 1 am nedov. (ā) 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prezračeválec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prezračeválnik — a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrílnik — a m (ȋ) knjiž. 1. ventilator: vključiti vetrilnik / stropni vetrilnik 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: v strop napravljen vetrilnik / iz kurilnice vodeči vetrilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vetrílo — a s (í) 1. knjiž. ventilator: izključiti vetrilo / namizno vetrilo 2. knjiž. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: napraviti vetrilo v stropu hleva 3. teh. priprava, ki daje, oddaja močen tok zraka: dovajati zrak v peč z vetrili / batno vetrilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vétrnik — a m (ẹ̑) knjiž. 1. vetrolov: soba pri vetrniku 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi ● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom ◊ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
