- zoríti
- -ím nedov. (ȋ í) delati, povzročati, da postane kaj zrelo: sonce zori češnje; topli dnevi zorijo sadje in ajdo / ekspr. robida je zorila svoje črne jagode // delati, povzročati, da kaj doseže potrebno, ustrezno kakovost: zoriti smetano; vino sam zori in ustekleničuje; pren. življenje ga zori; tri leta je zoril svojo idejo zorjèn -êna -o: pravilno zorjen sir ------ -ím tudi zóriti -im nedov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. ožarjati, osvetljevati: dimnike je že zorila rdeča svetloba zoríti se, tudi zóriti se 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: se že zori; vstali smo, ko se je zorilo 2. biti osvetljen, ožarjen: ob sončnem zahodu se zorijo vzhodne in južne gore
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.