Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bŕr — medm. (ȓ) 1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr; brr, okostnjak; brrr, kakšen mraz 2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bù — medm. (ȕ) izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fèj — tudi féj medm. (ȅ; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: fej te bodi; fej, kako smrdi; to je vreme, fej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fí — medm. (ȋ) 1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh 2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fùj — in fúj medm. (ȕ; ȗ) izraža zoprnost, gnus: fuj, to naj bo juha! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕzkost — i ž (ŕ) knjiž. zoprnost: razkrila ga je v vsej njegovi mrzkosti // redko odpor, velika nenaklonjenost: zdaj je gledal na stvar z mrzkostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odióznost — i ž (ọ̑) knjiž. neprijetnost, zoprnost: odioznost takih poslov ga je odbijala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvèč — prisl. (ȅ) nav. ekspr., v povedni rabi 1. izraža, da kaj presega potrebno mero: deset ploščic je odveč / imate kako vstopnico odveč 2. izraža nepotrebnost česa: skrb za zdravje ni odveč / v družbi se je čutil odveč / odveč je poudarjati pomen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostúda — e ž (ȗ) knjiž. 1. gnus: zdelo se mu je, da bo bruhal od ostude 2. kar vzbuja gnus: take ostude ni mogel jesti // ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: ta zlobna ostuda ne bo zmagala 3. v povedno prislovni rabi izraža gnusnost, zoprnost česa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pfèj — tudi pféj medm. (ȅ; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
