zmíkati

zmíkati: -am dov. (ȋ) tekst. z mikalnikom razčesati, uravnati predivo: zmikati bombažno, laneno predivo; zmikati volno zmíkan -a -o: zmikana žima ------ -am tudi zmíčem dov. (ȋ ȋ) zastar. stresti: zmikal je vrata, bila so zaklenjena / zmika z glavo in ponovi: Ne ------ -am stil. zmíčem dov. (ȋ) nav. 3. os., ekspr. z vzbujanjem velikega zanimanja, privlačevanja narediti, povzročiti a) da kdo kam odide: zmikalo ga je življenje v tujini / brezoseb., elipt. zmikalo ga je v kino b) da kdo kaj vzame, ukrade: druge dragocenosti vlomilca niso zmikale; prim. izmikati

Игры ⚽ Нужен реферат?

žmikati — žmíkati (što) nesvrš. <prez. žmȋkām/žmȋčēm, pril. sad. ajūći/žmíčūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA cijediti uvijanjem (ob. mokro rublje i posteljinu) ETIMOLOGIJA ekspr … Hrvatski jezični portal
žmíkati — am nedov. (ȋ) 1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati // nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče 2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izmíkati — am tudi zmíkati am nedov. (ȋ ȋ) 1. s potegom, sunkom odstranjevati: izmikati podstavke, zagozde 2. naskrivaj jemati: izmikal je svojim sošolcem naloge in jih prepisoval // evfem. krasti: izmikati denar, hrano; izmikala je, kjerkoli je mogla 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ižmikati — ižmíkati svrš. <prez. ìžmīkām/ìžmīčēm, pril. pr. āvši, imp. ižmíči, prid. trp. ìžmīkān> DEFINICIJA reg. 1. (što) ocijediti okrećući, žmikajući, uvijanjem [ižmikati krpu] 2. (koga) pren. iscijediti naporima, usp. ižeti ETIMOLOGIJA iz + v.… … Hrvatski jezični portal

Academic Dictionaries and Encyclopedias