Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zràk — zráka m (ȁ á) 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péna — e ž (ẹ) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
testó — á s (ọ̑) z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šiūžmės — sf. pl. (1) žr. šiugžmos 2: Šiokias tokias šiūžmes sustumk J … Dictionary of the Lithuanian Language
emúlzija — in emulzíja e ž (ú; ȋ) 1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine: napraviti emulzijo; gosta, oljna emulzija / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest / namazati tla z emulzijo s tekočim loščilom /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smesso — / zmes:o/ agg. [part. pass. di smettere ]. [di abbigliamento, che non si mette più] ▶◀ dismesso, disusato. ◀▶ nuovo … Enciclopedia Italiana
išklotinė — iškloti̇̀nė dkt. Kùbo, pri̇̀zmės iškloti̇̀nė … Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas
asfált — a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bitúmen — a tudi mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brónsa — in brónca in brónza e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
