- zmérjanje
- tudi zmerjánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od zmerjati: že od daleč se je slišalo vpitje in zmerjanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zmérjanje
Look at other dictionaries:
járiti — im nedov. (ā ȃ) knjiž. jeziti, dražiti, razburjati: zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval im tudi jaríti ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) povzročati brejost: kozel jari járiti se, tudi jaríti se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogŕda — e ž (ȓ) zastar. zmerjanje, sramotenje: težko posluša njegovo grajo in ogrde … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víkanje — 1 a s (ȋ) glagolnik od vikati vikam: med njimi je v navadi vikanje; vikanje in tikanje ♦ lingv. polovično ali pogovorno vikanje pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini 2 a s (ȋ) 1. ekspr. vzklikanje: vikanje množice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasmehovánje — a s (ȃ) glagolnik od zasmehovati: njihovo zasmehovanje ga žalosti; zasmehovanje pretirane pobožnosti; zasmehovanje in zmerjanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmerjálen — lna o prid. (ȃ) ki izraža zmerjanje: zmerjalne besede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
