- zmagovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od zmagovati: navaditi se na zmagovanje / zmagovanje zdravih načel / imeti dovolj moči za zmagovanje težav
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zmagoválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zmagovanje ali zmago: zmagovalna vojska / zmagovalni čoln / zmagovalna pesem / zmagovalni oder / ozreti se na koga z zmagovalnim pogledom zmagoslavnim ∙ publ. povzpeti se, stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmagoválski — a o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na zmagovalce ali zmagovanje: zmagovalski venec / zmagovalski ponos … Slovar slovenskega knjižnega jezika