- žlébiti
- -im, tudi žlebíti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) delati v kaj žleb, žlebove: žlebiti doge, les; žlebiti z žlebilom žlébljen -a -o tudi žlebljèn -êna -o: žlebljena cev puške
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žlébiti
Look at other dictionaries:
žlebílnik — a m (ȋ) metal. naprava za žlebljenje zvarnih robov pri varjenju: žlebiti z žlebilnikom / plamenski žlebilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žlébljenje — tudi žlebljênje a s (ẹ̄; é) glagolnik od žlebiti: žlebljenje desk ♦ papir. žlebljenje kartona, lepenke vtiskovanje plitvih žlebov v karton, lepenko, da se omogoči upognitev, prepognitev, zlasti pri oblikovanju embalaže … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žlébnik — a m (ẹ̑) 1. nar. (strešni) žleb: pritrditi žlebnik pod kap; pocinkan žlebnik 2. obrt. skobljič za delanje žlebov: žlebiti z žlebnikom; rezilo žlebnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
