- zlačniti
- gl. izlačniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zlačniti
Look at other dictionaries:
izláčniti — im in zláčniti im dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: hitra hoja ga je izlačnila izláčniti se in zláčniti se postati lačen: na sprehodu so se zelo izlačnili izláčnjen in zláčnjen a o: izlačnjen otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
