Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ágroživílstvo — a s (ȃ ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drvaríja — e ž (ȋ) zastar. drvarstvo: živita jih živinoreja in drvarija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nomádski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na nomade: nomadska področja v Afriki / nomadska živinoreja / nomadsko pleme / izbral si je nomadski način življenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pášniški — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na pašnik: pašniški svet; tu so obsežna pašniška področja / pašniška trava / pašniška živinoreja / pašniška zadruga ♦ vet. pašniška tetanija tetanija, ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poljedélstvo — a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z obdelovanjem zemlje, gojenjem rastlin za pridobivanje hrane in industrijskih surovin: razvoj poljedelstva; dohodek iz poljedelstva; poljedelstvo in živinoreja / mehanizirati poljedelstvo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trávništvo — a s (ā) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem travnikov: travništvo in živinoreja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vážen — žna o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živínstvo — a s (ȋ) 1. knjiž. surovost: potrlo ga je, ko je videl toliko živinstva / on je utelešeno živinstvo 2. zastar. živinoreja: živinstvo in sadjarstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
