Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Жевательная резинка — в подушечках … Википедия
Жевачка — Жевательная резинка в подушечках Жвачка в виде пластинки Жевательная резинка (жвачка) особое кулинарное изделие, которое состоит из несъедобной эластичной основы и различных вкусовых и ароматических добавок. В процессе употребления жевательная… … Википедия
artíkel — kla m (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel ◊ jur.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čokoláda — e ž (ȃ) živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plàc — pláca m (ȁ á) nižje pog. 1. prostor, kraj: poznal je plac, kjer raste veliko gob / daj mi malo placa 2. trg, zlasti živilski: kupiti na placu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prehrámben — bna o in prehrámben a o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehranjevanje, hranjenje: nimajo nobenih prehrambnih možnosti; nove prehrambne navade / izguba prehrambne vrednosti sadja hranilne vrednosti // publ. živilski: pomembni prehrambni artikli,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prehránski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehrano: slovenske prehranske posebnosti / prehranske razmere v deželi // publ. živilski: poraba prehranskih proizvodov / prehranska industrija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sìr — síra m (ȉ í) živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir; kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tehnológ — a m (ọ̑) strokovnjak za tehnologijo: delo tehnologa / tekstilni, vinarski, živilski tehnolog; inženir tehnolog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóčka — e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
