- zgubánčiti
- -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zgubančiti čelo; obraz se mu je zgubančil zgubánčen -a -o: zgubančena koža; lica je imela zgubančena kot suha hruška
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.