- zgóljen
- -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. sam, čist: to je zgoljna nesebičnost, popolnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zgolíti — ím in zgólim dov., zgólil in zgôlil; zgóljen tudi zgoljèn (ȋ í, ọ) narediti, povzročiti, da postane kaj golo: jesenski dež je zgolil drevje zgolíti se menjati dlako: kunci so se že zgolili … Slovar slovenskega knjižnega jezika