- debelúšen
- -šna -o prid. (ū) nekoliko debel: debelušen možak, otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
debelíkast — a o prid. (í) redko debelušen, debelkast: debelikast moški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
debelúhast — a o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
debelúšnat — a o prid. (ȗ) redko debelušen, debelušast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
déčko — a m (ẹ̑) ekspr. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnjêc — a m (ȇ) nar. vzhodno debelušen otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika