- zemljepís
- -a m (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem: študirati zemljepis / profesor zemljepisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zemljepís
Look at other dictionaries:
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
geografíja — e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràv — prisl. (ȁ) 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reálije — lij ž mn. (á ȃ) knjiž. dejstva: v opombah so razložene le najnujnejše realije ◊ šol. realije nekdaj prirodopis, zemljepis, zgodovina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zemljepísec — sca m (ȋ) strokovnjak za zemljepis: bil je upoštevan zgodovinar in zemljepisec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zemljepísen — sna o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljepis: zemljepisni podatki / zemljepisne razmere; zemljepisna razprostranjenost gozdov / zemljepisni priročnik / zemljepisna šolska ura ♦ geogr. zemljepisna dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zemljepísje — a s (ȋ) star. zemljepis, geografija: zgodovinopisje in zemljepisje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
