zdrvéti

zdrvéti: -ím dov. (ẹ́ í) 1. začeti drveti: konj se je prestrašil in zdrvel // drveč odpeljati: avtomobil je zdrvel po ravni cesti; zdrveti na smučeh v dolino / vlak je zdrvel mimo postaje drveč zapeljal ∙ ekspr. čas je kar zdrvel zelo hitro minil // ekspr. zelo hitro oditi, steči: učenci so zdrveli iz razreda; zdrveti v mesto, po stopnicah 2. ekspr., navadno v zvezi z v hitro priti v kaj slabega: zdrveti v finančni polom; zdrveti v vojno

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

púhniti — em dov. (ú ȗ) 1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak // pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z... — ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sǝ in se] predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadrvéti — ím dov. (ẹ í) zdrveti: vlak je zadrvel v predor ● redko zadrveti se po bregu navkreber zapoditi se, zagnati se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdrevéti — ím dov. (ẹ í) knjiž., redko zdrveti: konj je zdrevel čez travnik / zdrevel je za tovariši stekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdrevíti — ím dov., zdrêvi in zdrévi; zdrévil (ȋ í) redko zdrveti: voz je zdrevil po prašni cesti / skočil je na konja in zdrevil proti gozdu / zdrevil je domov stekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias