púhniti — em dov. (ú ȗ) 1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak // pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z... — ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sǝ in se] predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadrvéti — ím dov. (ẹ í) zdrveti: vlak je zadrvel v predor ● redko zadrveti se po bregu navkreber zapoditi se, zagnati se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdrevéti — ím dov. (ẹ í) knjiž., redko zdrveti: konj je zdrevel čez travnik / zdrevel je za tovariši stekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdrevíti — ím dov., zdrêvi in zdrévi; zdrévil (ȋ í) redko zdrveti: voz je zdrevil po prašni cesti / skočil je na konja in zdrevil proti gozdu / zdrevil je domov stekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika