zdŕgniti

zdŕgniti
-em dov., tudi zdrgníla (ŕ ȓ) 1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom // z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo // z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih 2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup zdŕgnjen -a -o: do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • naríbati — am dov. (ȋ) 1. z ribanjem narediti majhne kose, dele: kumare olupimo in naribamo / naribati na lističe, rezance / naribati malo parmezana na juho 2. pog. zdrgniti, nadrgniti: naribali so ga s snegom; naribati si uhlje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obríbati — am dov. (ȋ) 1. z ribanjem odstraniti: obribati pomarančno lupino 2. pog. odrgniti, zdrgniti: škornji so mu obribali noge; roki si je obribal s snegom / s svežo krpo obribati čevelj obríban a o: obribana koža …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omávžati — am dov. (ȃ) 1. pog. zdrgniti, nadrgniti, navadno s snegom: vrgli so ga v sneg in ga omavžali 2. nar. odstraniti ščetine, ogoliti: omavžati prašiča ● pog., ekspr. omavžati otroke umiti; pog., ekspr. pri kartanju so ga dobro omavžali povzročili,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otirálka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž., redko brisača: zdrgniti se z otiralko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otréti — otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ ȅ, á) 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podŕgniti — em dov., tudi podrgníla (ŕ ȓ) 1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot // z drgnjenjem očistiti, osnažiti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prepolovíti — ím dov., prepolóvil (ȋ í) razpoloviti: prepoloviti jabolko; v neurju se je ladja prepolovila prepolovljèn êna o: zdrgniti s prepolovljeno čebulo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sfrotírati — am dov. (ȋ) zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: sfrotirati telo; sfrotirati se po kopanju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • teló — ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • z... — ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sǝ in se] predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”