zdéti se

zdéti se
zdím se nedov., zdì se (ẹ́ í) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zdelo se jim je, da nekdo trka; med vožnjo se mu je zdelo, da se pokrajina premika; zdelo se mu je, kot da plava po zraku; sam ni vedel, kaj je resnica, kaj se mu pa le zdi; bliska se. Kje neki, to se ti samo zdi / brezoseb.: na morju se zdi, da sonce potone v vodo; zdelo se je, da bo padel, pa se je obdržal videti je bilo; kot se zdi, bo uspel kot kaže // izraža omejeno gotovost, prepričanost o resničnosti, pravilnosti povedanega: zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral; zdi se mi, da sta tadva v sorodu; ne vem, kam je šel, zdi se mi, da v kino; koliko ljudi čaka zunaj? Zdi se mi, da trije // izraža omejitev povedanega na presojo koga: stavkali so, ker se jim je zdelo, da premalo zaslužijo; zdi se mu, da ima pravico to reči misli, meni; ekspr.: se mi je kar zdelo, da niste iz naših krajev; malo se mi zdi, kdo bi bil 2. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: če se vam zdi, ga pridite poslušat; kar pojdite, če se vam zdi če želite / ne zdi se mu čakati toliko časa; ni se mu zdelo, da bi se prepiral za tako malenkost // z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: ne pozna reda, pride, kadar se mu zdi; potniki so lahko sedli, kamor se jim je zdelo; povabil je dosti ljudi, kogar se mu je pač zdelo 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbuja občutek, vtis, kot ga izraža določilo: sredi mesta se je sam sebi zdel majhen; letalo se jim ni zdelo primerno za tak polet; z vznožja se zdijo gore še višje; na pogled se zdi zdrav; od daleč sta se zdela enaka sta bila videti; elipt. prepad ni tako globok, kakor se zdi // izraža omejitev lastnosti, kot jo izraža določilo, na mnenje: nekatere pesmi se mu zdijo sporne; delo, ki ga opravlja, se mu ne zdi preveč težko; potovanje se mu je zdelo zanimivo / ta človek se mu zdi v redu; vse priprave se mu zdijo odveč / zdelo se jim je čudno, da ga niso počakali; ne zdi se mu prav, da ne pomagajo; ne zdi se mu verjetno, da bi ga ujeli / ne zdi se mu potrebno pojasnjevati, kje je bil; ne zdi se mu vredno obdelovati slabe zemlje / pri vas se mu zdi domače, prijetno se počuti; danes se nam ne zdi preveč mraz; v hribih se mu je zdelo kakor v pravljici ● z njim ravna, kakor se mu zdi samovoljno, muhasto; dobro se mu zdi, da ste prišli vesel, zadovoljen je; pog. kako se ti zdi naš novi šef kaj misliš o njem; zamalo se mu zdi, da ga niso povabili užaljen je; iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš ne verjamem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • zdéti — zdénem dov., zdêni zdeníte (ẹ) nar. dati, zložiti: zdeti žito v kozolec / zdeti voz pšenice zdét a o: v kozolec zdeto snopje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ždéti — ždím nedov., ždì (ẹ í) 1. negibno, tiho sedeti: dolgo smo ždeli ob peči; tako je sam zase ždel in razmišljal; lenobno ždeti na soncu / rak ždi podnevi pod kamni // nepremično, duševno odsotno gledati: topo ždeti predse 2. biti napol buden: ždeli …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Zdzisław — ist ein polnischer Vorname slawischer Herkunft, der sich aus den beiden Wörtern „zdeti“ (um zu tun, Bau, verursachen) und „sława“ (Ruhm) zusammensetzt.[1] Die Namenstage von Zdzisław sind der 29. Januar und der 28. November.[2] Bekannte… …   Deutsch Wikipedia

  • gvozdėti — gvõzdėti, ėja, ėjo intr. eiti kvapui, vadėtis …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • išsigvozdėti — išsigvõzdėti 1. išeiti kvapui, išsivadėti, išgaruoti: Buvo smarkus alus, bet išsigvõzdėjo Kkl. Jau išsigvõzdėjo, jokio kvapo nėra Lš. 2. išgverti: Išsigvõzdėjo ratų stebulės Vlk. gvozdėti; išsigvozdėti …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • dozdévati se — am se nedov. (ẹ) nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drežáti — ím nedov., dréži; dréžal (á í) nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti: oče je nasršen drežal po hiši 2. čemeti, ždeti: vsi trije smo drežali na peči pozno v noč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izglédati — am tudi zglédati am nedov., izgléj in izglèj izgléjte, stil. izglédi izglédite, tudi zgléj in zglèj zgléjte, stil. zglédi zglédite (ẹ ẹ̑) pog. delati, ustvarjati videz, vtis česa: izgleda bolan; dobro, slabo izgledati; nisem tako star, kakor… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pozdévati se — am se nedov. (ẹ) nav. 3. os., nar. zahodno, z dajalnikom zdeti se: tako se je tudi njemu pozdevalo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zazdévati se — am se nedov. (ẹ) star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se: zazdevalo se mu je, da sliši klice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”