- zbútati
- -am dov. (ū ȗ) ekspr. natepsti, pretepsti: fantje so ga zbutali zbútan -a -o 1. deležnik od zbutati: našli so zbutanega pred hišo 2. nar. vzhodno zbit, nabit: iz ilovice zbutane stene
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.