- zbrbljati
- gl. izbrbljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izbrbljáti — ám tudi zbrbljáti ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ta bo še kaj izbrbljal; vse je izbrbljala sosedom // hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbljal je naučene stavke … Slovar slovenskega knjižnega jezika