- zblebetati
- gl. izblebetati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izblebetáti — ám in éčem tudi zblebetáti ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izblebeta; izblebetal je, odkod so dobili orožje; izblebetal se je svojemu tovarišu / v opravičilo je izblebetal nekaj besed… … Slovar slovenskega knjižnega jezika