- zberáčiti
- -im dov. (á ȃ) z beračenjem priti do česa: zberačiti denar, živež; prim. izberačiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izberáčiti — im tudi zberáčiti im dov. (á ȃ) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: denar za kino je izberačil od sestre; pren. niti besede ni mogel izberačiti iz nje; prim. zberačiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z... — ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sǝ in se] predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod … Slovar slovenskega knjižnega jezika