- zbéganost
- -i ž (ẹ̑) stanje zbeganega človeka: loteva se ga zbeganost; novica je povzročila zbeganost; v zbeganosti se je izdal; zbeganost otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezglàv — in brezgláv áva o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konsternácija — e ž (á) knjiž., redko zbeganost, potrtost: vest o tem je povzročila popolno konsternacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika