- zazvenketáti
- -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da so šipe zazvenketale
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zažvenketáti — ám tudi éčem dov. (á ȃ, ẹ) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: ob sunku so zažvenketale šipe; udaril je s pestjo po mizi, da je vse zažvenketalo / kosi stekla so zažvenketali po tleh žvenketajoč padli // povzročiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabrenketáti — ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) redko zarožljati, zažvenketati: orožje je zabrenketalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zažvenkljáti — ám dov. (á ȃ) narahlo zažvenketati: kozarci na pladnju so zažvenkljali / pred hišo so zažvenkljali zvončki zazvončkljali / zažvenkljati s kovanci v žepu … Slovar slovenskega knjižnega jezika