- zaznamovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od zaznamovati: zaznamovanje prehoda, roba vozišča; zaznamovanje ovc; trak za zaznamovanje strani v knjigi / zaznamovanje naglasa / zaznamovanje človeka za vse življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zaznamovánje
Look at other dictionaries:
brálen — lna o prid. (ȃ) namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
akcentuácija — e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grafíja — e ž (ȋ) lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj; grafika: zaznamovanje mehčanja v različnih grafijah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jaháč — a m (á) 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jézdec — a [dǝc] m (ẹ̑) 1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas; krdelo jezdecev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kartotéčen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartoteko: pregledati kartotečne sezname / kartotečni listek; kartotečna škatla / kartotečni sistem ♦ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolíčiti — im nedov. (í ȋ) postavljati, zasajati kole, količke v zemljo a) za zaznamovanje na zemljišču: količil je jame v sadovnjaku; količiti parcele za nove zgradbe b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: saditi in količiti drevesca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakolíčiti — im dov. (í ȋ) postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo a) za zaznamovanje na zemljišču: ves travnik so nakoličili b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoličiti in privezati trte … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obeléžba — e ž (ẹ̑) publ. označitev, zaznamovanje: obeležba drevja za sečnjo / obeležba trase za cesto // znak, znamenje: obeležbe na cestišču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poznamenovánje — a s (ȃ) knjiž. označitev, zaznamovanje: pazil je na dosledno poznamenovanje naglasov v pesmi / staro poznamenovanje ulic in trgov poimenovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
