- zazéhati
- -am dov. (ẹ́) nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak: pretegniti se in zazehati; glasno zazehati / s smiselnim osebkom v dajalniku zazehalo se mu je / široko zazehati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nastežáj — in na stežáj prisl. (ȃ) navadno v zvezi z odpreti kolikor mogoče široko, popolnoma: okna in vrata nastežaj odpreti; nastežaj odprta klet, kuhinja / ekspr. nastežaj odprte oči, usta / ekspr. nastežaj zazehati, zijati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zazdéhati — am dov. (ẹ) zazehati: pretegnil se je in zazdehal / s smiselnim osebkom v dajalniku od dolgočasja se mu je zazdehalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zazévati — am dov. (ẹ) 1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu je zazevala; zaradi izsušitve so okna zazevala / ekspr. čevlji so zazevali, da so bili vidni prsti podplat se je odtrgal od zgornjega dela //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zazijáti — ám dov. (á ȃ) 1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zaradi slabe izdelave so okna hitro zazijala / čevlji so ob strani zazijali podplat se je odtrgal od zgornjega dela // razmeroma široko se odpreti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zévniti — em dov. (ẹ ẹ̑) 1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): okenski krili sta zevnili // razmeroma široko se odpreti: usta so zevnila 2. ekspr. odpreti usta, kljun: ko mladič zagleda mater, lačno zevne; zevniti od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika