- zavlačevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od zavlačevati: zavlačevanje pogajanj / zavlačevanje odhoda / razliko v ceni bodo plačali brez zavlačevanja hitro, takoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
procedurálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
togotíti — ím tudi togôtiti im nedov. (ȋ í; ō ȏ) spravljati v veliko jezo, razdraženost: togotila ga je zavest lastne nemoči; zavlačevanje je delavce vse bolj togotilo; s svojo mirnostjo jih je zelo togotila togotíti se, tudi togôtiti se čutiti, izražati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatézanje — a s (ẹ̄) 1. zategovanje: zatezanje žice; zatezanje in popuščanje / zatezanje petelj pri pletenju / zatezanje besed 2. knjiž. zavlačevanje, odlašanje: zatezanje dela / šele po daljšem zatezanju je to storil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavlačeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavlačevanje: zavlačevalna taktika / zavlačevalni nameni … Slovar slovenskega knjižnega jezika