- zavísten
- -tna -o prid. (í ȋ) ki komu zavida: nevoščljiv in zavisten človek; biti zavisten komu / zavistni pogledi; ekspr. njegovo srce je zavistno zavístno prisl.: zavistno gledati, opazovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zavísten
Look at other dictionaries:
razžréti — žrèm dov., razžŕl (ẹ ȅ) s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti: kislina ji je razžrla kožo; rja, sol razžre kovine // ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano sploh: rak mu je razžrl pljuča; vlaga je razžrla les ●… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavíden — dna o prid. (í ȋ) knjiž. 1. zavisten: zaviden človek / biti komu zaviden za uspeh / zaviden smeh; gledati koga z zavidnimi očmi 2. zelo dober, ugoden: imeti zaviden položaj // zelo velik, visok: zavidna stopnja razvoja zavídno prisl.: zavidno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavidljív — a o prid., zavidljívejši (ȋ í) 1. zavisten: zavidljivi sosedje / biti komu zavidljiv za kaj / zavidljive oči 2. ekspr. zelo dober, ugoden: priboriti si zavidljiv položaj; soba z zavidljivim razgledom; pri delu je dosegel zavidljive rezultate //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavidljívec — vca m (ȋ) ekspr. zavisten človek: zavidljivci jih obrekujejo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavídnež — a m (ȋ) ekspr. zavisten človek: naš uspeh marsikaterega zavidneža moti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavídnik — a m (ȋ) knjiž. zavisten človek: postal je velik zavidnik ● zastar. ima mnogo zavidnikov sovražnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavístnež — a m (ȋ) ekspr. zavisten človek: on je velik zavistnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavístnik — a m (ȋ) knjiž. zavisten človek: zavistnik mu ničesar ne privošči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
