- zavéšiti
- -im dov. (ẹ́ ẹ̄) star. zapreti z veho: zavešiti sod
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zavésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. 1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo // zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom 2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja ● … Slovar slovenskega knjižnega jezika