- zatílnik
- -a [tudi u̯n] m (ȋ) zadnji del glave med tilnikom in temenom: držati roke na zatilniku; popraskati se po zatilniku ● star. zatilnik se mu je upognil od starosti tilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zatílek — lka m (ȋ) star. tilnik, zatilnik: zatilek ga boli / zavezati ruto v zatilku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatílje — a s (ȋ) zadnji del glave in vratu: sonce mu je ožgalo zatilje; skleniti roke na zatilju; bolečine v zatilju // zatilnik: speti si lase na zatilju; teme, zatilje in tilnik / ta kača ima na zatilju temno liso … Slovar slovenskega knjižnega jezika