- zatajevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od zatajevati: zatajevanje bolečin / nenehno zatajevanje se ji je zazdelo nesmiselno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zatajevánje
Look at other dictionaries:
samosében — tudi samosêben bna o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámozatajevánje — a s (ȃ ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
