zastrúpljati

zastrúpljati
-am nedov. (ú) 1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano; ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom // usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike, tekmece / zastrupljati miši, podgane 2. delati, povzročati, da postaja kaj strupeno: zastrupljati hrano, vodo / tovarne zastrupljajo ozračje 3. ekspr. delati, povzročati, da dobiva kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupljati koga z nepopustljivostjo, pesimizmom // delati, povzročati, da postaja kaj zelo težko, neprijetno: zastrupljati odnose med narodi; z očitki zastrupljati komu življenje / začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil / dvom mu zastruplja delo zastrúpljati se delati samomore z uživanjem strupa: v obupu, stiski se ljudje tudi zastrupljajo zastrupljajóč -a -e: zastrupljajoča pijača

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • fanatízem — zma m (ȋ) strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost: ti ljudje so prežeti s fanatizmom; zastrupljati množice s fanatizmom; politični, verski fanatizem; žrtev fanatizma; prevzet s fanatizmom za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ostrúpljati — am nedov. (ú) zastar. zastrupljati: podgane so začeli ostrupljati / ti nauki so ga ostrupljali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ozráčje — a s (ȃ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju // zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strupíti — ím nedov. (ȋ í) knjiž. zastrupljati: strupiti podgane / strupiti zrak ● star. strupiti mir kaliti; star. s takimi mislimi si je strupil življenje grenil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trováti — trújem nedov. (á ú) zastar. zastrupljati: trovati vodo / drug drugemu trujeta življenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastrúpljanje — a s (ú) glagolnik od zastrupljati: zastrupljanje s hrano / zastrupljanje vode, zraka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastrupljeváti — újem nedov. (á ȗ) zastrupljati: zastrupljevati miši / zastrupljevati razpoloženje med ljudmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavdájati — am nedov. (ȃ) 1. star., z dajalnikom zastrupljati: opazil je, da mu žena zavdaja / človeštvo si samo zavdaja 2. zastar., z dajalnikom povzročati, vzbujati: njen pogled mu je zavdajal grozo 3. zastar., v zvezi s po zaudarjati, smrdeti: vse v hiši …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”